Venomer jo je božal po laseh in jo tolažil, hkrati pa pomirjal samega sebe. In v srcu se mu je porajala predstava, kako bo vse svoje življenje posvetil samo njej in njeni sreči. K tako razmišljujočemu je pristopil Janez in z rahlo nežnostjo, kakršno zmore edino vdana ljubezen, odvedel Polonico iz sobe.