Njegov obraz je bil ves spremenjen: namesto prečutega, razdraženega in nekoliko zapitega človeka je zrl Lovrek pred seboj skrušenega moža, čigar obličje je bilo polno grenkega nemira. Sin je začutil, da se je oče v teku pol ure prav do jedra predrugačil, in sam ni vedel, zakaj ga je to bolj pretreslo kakor uboj, ki mu je bil priča.
Gradnik je nekaj časa strmel v negibni ženin obraz, nato se je naglo sklonil in jo poljubil na čelo.