Od časa do časa se je sklonil nad njo in se potem silil razumeti prečitani odstavek, a s težavo ujeta zbranost se je v prihodnjem hipu razkadila kakor jutranja megla, in kot preplašene ptice so misli zbežale drugam. Klavrno vreme je še stopnjevalo razdvojenost, plod večdnevnega boja med hladnim razumom in prekipevajočim čustvom. Bolj in bolj se je prepričeval, da ponovnega srečanja z deklico ne vzdrži več brez tehtnega dokaza, da mu vrača njegovo ljubezen.