Ta se je presrečen odzval in natihem blagoslavljal dobro teto.
Bližnjica ju je povedla k Ložnici, od tam pa v obrobne dolinske gozdove, ki so se predajali sončnim pramenom, spletajočim od veje do veje, od vrha do vrha svetle mreže, kakor bi hoteli ves svet zajeti vanje. V živahnem, vendar po Lovrekovi krivdi včasih nekoliko zatikajočem se kramljanju sta prispela v prijazno, med sadnim drevjem skrito vasico.