Vsak obiralec je imel svoje drevo, s katerega je s previdno roko trgal rumena, rdeča in bledorožnata jabolka ter jih polagal v košaro, privezano na lestvi, toda šele takrat, če je po skrbnem ogledu presodil, da je jabolko povsem zdravo. Slabše sadje je našlo svoje mesto v drugem jerbasu, vse ostalo pa se je zakotalilo na tla, kjer je počakalo, dokler ga niso pobrali in porabili za sadjevec.
Popoldne jih je po daljši odsotnosti obiskal grof d'Harancourt.