Kakor na povelje so se vsi odkrili. Po tej počastitvi spomina dveh davno umrlih so se odpravili iz votline, da se s primernejšimi sredstvi in bolj izurjenimi ljudmi lotijo poslednje odprave.
Proti večeru so poleteli iz oglednega stolpa na Gradišču tenki tresljaji srebrnega zvonca, ki ga je pregibal Lovrek s pobožno ljubeznijo, izprašujoč med zvonjenjem večerne sence, ki so plahutale okrog zidovja: