Dopoldne naslednjega dne, ko je po gospodarjevem ukazu pasel živino blizu naselja, ga je privabilo k poti, vijoči se okrog bokov Stropnice, veselo ukanje, ki je drugo za drugim pohitevalo kvišku do njega, kakor da bi najavljalo prihod nečesa veselega. Lovreku se je zdelo, da razloči Poloničin in Janezov glas. Burno upanje, ki pa ga je dušil strah pred novim razočaranjem, mu je zaplalo v srcu.