Lepo počasi in vse od kraja: zakaj si na Stropnici, kaj te teži in kako naj ti pomagam!«
In Lovrek je pripovedoval na dolgo in široko, pričenši z izgubo preljube domačije, in polagal v svoje besede vso svojo dušo: o spopadu pri jezu in o krivični sodbi, o svojem življenju na Stropnici, o Miklausinovih žalitvah in surovem ravnanju Hojanovih. Ničesar ni zamolčal, niti svojih naklepov niti svojega hrepenenja, ki ga je noč in dan vleklo z višavja nazaj v dolino.