Od nekod se je primuzal stari Hojan, se nekaj časa obotavljal in se nato priključil spredaj stopajočemu grajskemu logarju.
Lovrek je smuknil za grmičevje ob poti, odkoder je slišal vse in marsikaj videl. Grofa, ki se je v nekem tujem jeziku pomenkoval s svojim tovarišem, starejšim gospodom, je takoj prepoznal.