Deček je stal nekaj trenutkov kakor prikovan na istem mestu, nato globoko vzdihnil in z onemoglim gibom odprl duri. Med podboji se je še enkrat obrnil, z bolestno spačenim obrazom pogledal v gorečo temo nevihte, nato pa kakor splašena divjačina hušknil po stopnicah v prvo nadstropje. Tam se je pri drugih vratih ustavil, prislonil uho h ključavnici in napeto poslušal.