Skratka, Miklausin je bil danes središče velike družbe, zato dobro razpoložen, skoraj razigran.
Nemara bi bila gostija minila brez zlozvočja, da ni bilo med povabljenci kralja vseh trških podrepnikov in skledoliznikov, gostilničarja Vrhunca, zlega duha Lovrekovega očeta. V zoprni uslužnosti je spomnil Miklausina na pregnanega dečka, ki se doslej še ni bil prikazal, ker se je pred tržani skrival v hlevu.