V prvem svitu naslednjega jutra je bežal po grebenih in pobočjih hripavi pasji lajež, ki ni odjenjal tja do poldneva. Kmalu se je zaslišalo tudi pokanje pušk in veselo ukanje lovcev, ki je odmevalo na vse strani in se končalo šele popoldne, ko je glas lovskega roga javil konec krvave gonje in vse udeležence povabil na gostijo v toplo zakurjeni Hojanovi hiši. Krdelo za krdelom je prilomastilo s sneženih pobočij in ivnatih host, odlagalo pred vrati plen, otepalo sneg z oblek in iztrkavalo zledenele škornje.