In izkazalo se je, da te govorice niso bile iz trte izvite, kajti že čez dober teden po sv. Treh kraljih so pritovorili Miklausinovi hlapci ogromne košare vsakovrstne jedače in pijače, namenjene lačnim in žejnim zasledovalcem divjačine.
V prvem svitu naslednjega jutra je bežal po grebenih in pobočjih hripavi pasji lajež, ki ni odjenjal tja do poldneva. Kmalu se je zaslišalo tudi pokanje pušk in veselo ukanje lovcev, ki je odmevalo na vse strani in se končalo šele popoldne, ko je glas lovskega roga javil konec krvave gonje in vse udeležence povabil na gostijo v toplo zakurjeni Hojanovi hiši.