Seveda se je dečkovemu odkritemu značaju upiralo, da si je moral jemati sam, toda lakota je bila močnejša. Konec koncev se je smel za svoje delo vsaj nasititi, ali ne?
Povrnjeni duševni mir, ali morda bolje, preusmerjeni, s postavljenim smotrom pretirjeni prvi mladeniški nemir, izdatna in zdrava prehrana, redno umivanje in kopanje v gorskih studencih, zdravilno planinsko sonce in krepki višinski zrak ter, kar je bilo vsaj enako pomembno, prijetno čustvo začasne, skoraj nemotene svobode - vse to je Lovreku tako koristilo, da je s štirinajstim letom doraščal v čvrstega korenjaka, ki ni preveč zaostajal za Hojanovimi hrusti.