Še bolj kakor na začetku je poslej sanjaril in hrepenel - a vse dobro in lepo je bilo tako daleč, daleč od njega ... On pa, on je bil sam, čisto sam sredi zunanje in notranje zime, otrpel, koprneč po betvici toplote in ljubezni. In v svoji zagrenjenosti je nazadnje skoraj prezrl, da se dolina že odeva z novim zelenjem ...