Naenkrat je Lovrek vzkliknil od prijetnega presenečenja: pred njim se je zasvetila v popoldanskem soncu majhna, a ljubka kotlina, ki so jo z vseh strani obkrožala gozdna pobočja planin. Med zelenimi travniki in obdelanimi njivami so se belile prijazne hišice, nad njimi pa se je kakor vodnik dvigal zvonik skromne vaške cerkvice. Tesno ob njem je stalo nekoliko večje poslopje s prijazno vabečim smrekovim šopom in navitimi oblanci nad vrati.