Polonica in Janez sta spremljala Lovreka prav do Stropničinega vznožja, kjer se od glavne, proti koroški strani hiteče ceste odceplja razbrazdan kolovoz. Ta sledi sprva stisnjeni tokavi, ki je zaradi neprestane sence vsa vlažna, pozneje pa, ko se nekoliko dvigne, kroži v nepreštetih zavojih zdaj po južnem, potem spet po vzhodnem pobočju, tako da se včasih popolnoma skrije dolinčevemu pogledu ter se mu mnogo višje spet prikaže.