Dober streljaj pred trgom, v bližini nove nemške šole, je ropotal bahati Globotschniggov valjčni mlin, katerega bobnenje se je slišalo daleč naokrog. Tu so zajezili ljudje planinski rečici njen svobodni tek: potuhnjeno mirna, podobna zleknjeni zelenkasti kači, se je brez glasu plazila med jelšami in grmovjem, kakor bi čakala primernega trenutka, da se osvobodi. Precejšen del zajezene vode je odtekal po mlinski strugi, kadar je bila odprta zapornica, ostanek pa se je s toliko večjo besnostjo poganjal čez lesene zapore ter se v snežnobelih slapovih metal v spenjeno globino.