Pri pozornem motrenju gozdnega svetišča je ugotovil, da nadomešča zadnjo steno žive skale in da je Marijin kip s podstavkom vred le prislonjen k njej. Nekdanji graditelj je spretno izrabil zaseko, ki je tu zaključevala gradiški greben in pričenjala naslednjo, višjo vzpetino. Lovrek je vedel, da se je podobno, toda v mogočnejši izmeri ponovil prehod od druge k tretji skalni stopnici: to je bilo mnogo višje, že skoraj pod Rudnikom, kjer je potok Rudnica šumeč izginjal v globoko razklano počenico.