S plamtečimi očmi so ga poslušali dečki, v njihovih srcih se je zbujala misel jugoslovanske skupnosti, budil se je narodni ponos. V odgovor učencem nemške šole, ki so jih dražili z modriživ gumbnicah, so določili lipovo vejico za skupno znamenje vseh Gradiščarjev.
Lovrek je ves svoj prosti čas prebil na tetinem posestvu, kjer se je počutil med svojimi bujno rastočimi varovanci najsrečnejšega.