Učencev pa ni zbiral v šoli, marveč na Gradišču, kjer so nekaj časa delali na vrtu, pozneje pa so se igrali na razvalinah in v gozdu. Vez med dečki se je čedalje bolj očvrščala in čutili so osrečujočo skupnost v delu in igri ter sčasoma z rastočim prezirom motrili divjaške navade učencev nemške šole. Kmalu se jim je zdelo prerekanje in pretepanje z njimi nečastno, in v največje učiteljevo zadovoljstvo so se jih izogibali in se toliko tesneje oklenili njega in Gradišča.