Učitelju Urbančiču je bilo močno žal izgubljene slovenske krvi, z največjo skrbjo pa ga je navdajala nenavadna surovost, ki se je bila v poslednjem času razpasla med šolsko mladino. Z vso silo svoje vzgojiteljske osebnosti je poskušal zavreti zlo vsaj v slovenski šoli, zlasti v najvišjem, namreč četrtem razredu, ki ga je bil moral letos prevzeti. Videl je, da mora zanimanje svojih učencev usmeriti drugam.