Večja od vseh, še tako morečih skrbi je bila za starko blagodat prijetne otroške družbe. Teta zdaj nič več ni bila sama, dvoje mladih, zaupljivo vdanih bitij se jo je tesno oklenilo, in pod njunim vplivom se je starkina v samoti izoblikovana, skoraj prestroga resnoba vedno bolj umikala ljubeznjivi šegavosti. Jasneje in razločneje se je spominjala svojih lastnih srečnih mladostnih let ter se potapljala in vživljala vanje.