Hlastno se obrnejo: mladi grof, ki je z gradiške strani pridirjal h kapelici, stoji kakor okamenel pred raztrgano ruto, njegov obraz je smrtnobled ... Še enkrat krikne, potem pa se zvrne na tla kakor posekan hrast. Istočasno švigne v smreko nad njim z zaglušnim pokom ognjena kača, ki vrže mojega očeta vznak, drevo pa mahoma spremeni v žarečo baklo.