Komaj so se malce zavedli in se razgledali okrog sebe, jim je od groze zastalo srce: pred železnimi, na stežaj odprtimi vrati je ležal zvesti Tiras - z razbito lobanjo, mrtev ... Po tleh raztresene cvetlice je sukala in vrtinčila deroča deževnica, kakor bi se hotela poigrati z njihovo onemoglostjo, na železni ograji je visela raztrgana in premočena Anina svilena ruta, med grmovjem pa se je bil zataknil njen prazni jerbas. Dekletove stvari so bile tu, nje same nikjer.