Proti zahodu je pogled obstal nad dolino, raztezajočo se tja do prvih obronkov daljnih planin, vso posuto s trgi in vasmi, obrobljeno z belimi cerkvami in kapelami. Lovrek je zadihal močneje, prelepa je bila njegova domačija.
Močnejše mukanje ga je pognalo okrog hiše in po lesenih stopnicah proti hlevu, skrivajočemu se pod holmom za smrekami, tako da ga z dvora ni bilo videti.