Oče so gledali za njo in pri srcu jim je bilo grozno čudno, kakor da se je pravkar za vselej poslovila od njih. Siloma so se pomirili in se vrnili na bregoviti travnik, kjer je grajska služinčad s tlačani vred obračala že skoraj suho otavo, jo nalagala v plaste in s krikom valila navzdol. Vsem je kar teklo z obrazov, zakaj vzdušje je bilo za ta čas nenavadno soparno.