»Za božjo voljo,« je zajavkala bledušna dekla Franca in si s predpasnikom otrla potno čelo, »kaj pa z materjo in otrokoma?«
Po teh napol očitajočih besedah so posli za nekaj trenutkov onemeli in se v zadregi spogledovali ob spominu na mnoge dobrote, ki so jih bili v prejšnjih dneh vsi deležni na srečnejšem in bogatejšem Belem dvoru.
»Njegova skrb,« je nazadnje nekam s težavo zarobantil stari hlapec.