Edino nekoliko bledejša se jim je zdela, to je bilo vse.
In ko je stari grof, ki se je bil čez teden dni vrnil, neke septembrske nedelje pripeljal s seboj mladega, mrko zročega logarja Muskado, od začetka sploh ni marala niti besede slišati o možitvi. In potem je stopil grof tesno k njej, jo premeril s svojimi ostrimi očmi, kakor bi ji hotel prodreti prav do globin srca, ter ji dejal čisto tiho, tako da so komaj moj oče slišali njegove besede: