Njegov stric, ki je bil dobil povrnjena bogata rodbinska posestva, ga je namreč posinovil in tako je moral deček ostati pri njem. Mati obeh grofičev je bila umrla še pred Žanovim odhodom, stari grof pa se je kot strasten lovec najraje potikal po svojih gozdovih, ki so bili v tistih časih polni raznovrstne divjadi. Ubogi Žak je bil tako docela prepuščen samemu sebi in bilo je razumljivo, da je najraje zahajal v prijazno oskrbniško hišico.