Takšno je bilo Lovrekovo in Poloničino novo domovanje, tu sta našli siroti varno zatočišče tik ob ljubi stari domačiji, ki je nista mogla zlepa pozabiti, ker sta tudi poslej neprestano opazovala, kaj se je zgodilo z njo po njunem odhodu.
Teden dni po materinem pogrebu je obenem z razpisom prisilne prodaje zasegla posestvo sodnija v Razborju na predlog Miklausinovega odvetnika. Teta Mica sploh ni čakala na nadaljnje določbe sodnije, marveč je oba otroka takoj po pogrebu odvedla s seboj.