Nihče od navzočih, ki so učitelja hlastno zalagali z njimi, pa ni slutil, da pozna vso zgodbo bolje od njih iz prvega vira. Ob tem ali onem pretiravanju se je moral krotiti, da ni prasnil v smeh, ki bi ga družba ne bila razumela ter bi ji zato bil sumljiv.
»A kako je z Miklausinom?« je vprašal, da se pouči o najvažnejšem, o žrtvi usodnega spopada.