Filmarje, ki so sedeli v DKW‐ju, je nagnal ven in jih ves čas zmerjal, ko so Tineta premeščali v njihov avto, češ da ne pazijo dovolj, sam pa je nazadnje sédel k Tinetu in ga držal z drhtečimi rokami, v nenehnem strahu, da mu ne bi še on nehote kaj storil.
Toda ko je DKW skoraj neslišno in čisto brez sunka potegnil s kraja nesreče, so se mu težke, pekoče solze stočile po licih. Za nekaj sekund mu je odleglo.