Stopal je zamišljeno, z dolgimi, obotavljivimi koraki, ki so se cesti prej umikali, kot pa da bi stopajočega načrtno nekam vodili. Ni še prišel na pol poti, ko si ni mogel kaj, da se ne bi bil ozrl.
Prostor okoli tehtnice je bil prazen in na koncu trga, malo pred ovinkom, se je Fonzi še pregovarjal z gonjači, ki so se medlo ozirali naokoli, kakor da se jim res ne ljubi na prašno pot s to utrujeno, lačno in žejno živino.