Tudi Tončka je molčala, s svojim toplim in hkrati zadržanim smehljajem na ustnicah in v očeh.
Resnik je krepko srknil iz svojega kozarčka, potem se je odhrkal, srknil še enkrat in na dušek izpil. Segel je v žep, potegnil ven lepo zlikan, svež robec s svojima začetnicama na vogalčku in si obrisal usta.