Ti to veš, ne, Olga? Ženi tega ne bi mogel priznati, preveč me je ljubila, ko sem bil še drugačen, in me najbrž ljubi še zdaj, ker je ena tistih pravih žena, tebi pa lahko potožim, oba morava dobiti vse, kar je pri roki in vabljivo, zlasti še, če zaradi tega ni nihče nič prikrajšan. Zakaj si torej tu in tam ne bi ukradla urice zase?