nova beseda
iz Slovenije
Gitica Jakopin: Vinko, poved v sobesedilu:
Zaprla sem oči, kakor od prevelike sreče, in uzrla like, ki se mi niso prikazali še nikoli, vijoličaste krogce in elipse; vse se je tako dopolnjevalo, prepletalo in spreminjalo, da so se porajale vedno nove podobe, prekrasne, pomenljive in popolne. Zaslišala sem glasove, ki bi jih morala poznati, vendar se mi v tem zvenenju še niso odkrili; bili so na nove načine ubrani, bolj izraziti in skoraj neznosno vznemirljivi. Nič se nisem začudila, ko so prešli v zamolklo, vroče valovanje - in že s truščem zamrli, v zateglem kriku podeč pred seboj in podirajoč ves ta moj blaženi sanjski svet.
Nova poizvedba
Pripombe
Na vrh strani