nova beseda
iz Slovenije
Gitica Jakopin: Slovo od deklištva, poved v sobesedilu:
Ves zadnji čas se je odtrgala od svojega do vrha izpolnjenega notranjega življenja samo tedaj, kadar je res morala, in s težavo. Vzporedno, blizu ali dlje proč, se pač odvija stvarnost, toda pridušena in onemela; ljudje hodijo, odpirajo ustnice, krilijo z rokami in hodijo z nogami, smejijo se in se prepirajo, ljubijo se in jočejo, toda brez njenega sodelovanja in tudi brez njene tako notranje kakor zunanje navzočnosti. Čutila je, da njene oči vsem vidijo v srce, njena ušesa slišijo vse njihove misli in konice njenih prstov drhtijo od strahu pred morebitnimi posledicami njihovih še ne storjenih dejanj, ker jih tudi nje vse neizmerno ljubi in razume.
Nova poizvedba
Pripombe
Na vrh strani