nova beseda
iz Slovenije
Gitica Jakopin: Pozno je že, poved v sobesedilu:
Bo ura? To sem si najbolj želela, a se je govorilo o dveh stotakih, v tistih kriznih letih tolikšni vsoti, da si je nisem mogla predstavljati. Tistih dvesto dinarjev sem res dobila, a sem jih samo videla, in to za bežen hip, ker so takojnato izginili v očetovi vedno prazni blagajni.
Nova poizvedba
Pripombe
Na vrh strani