Z dlanema sem se oprla ob rob škarpe in zdrknila v vodo, tako da mi je najprej segala do kolen, potem do pasu, čisto se pa še nisem hotela potopiti, da ne zledenim.
»Mrzla je, kaj, če si tako vroč,« je prijateljsko menil Erik. Držal se je, kakor da je moja odklonilna drža nekaj samo ob sebi umevnega in torej neresnega.