Ne, učila se ne bom, saj je vseeno,‘ sem si rekla. Toliko vsega moram še premisliti, da se bom vedela ravnati - in preden bo prepozno. Kaj bi moglo biti zame prepozno, nisem niti slutila, toda čutila sem, da moram sodelovati pri vsem in obenem še najti čas, da globoko v sebi spremljam Ivana, ki sem se ga oklepala v svojih sanjah in mu podajala roko tudi zdaj, ko sem obraz prislonila k topli leseni rešetki ute, obrnjeni tja proti cesti, in zaprla oči.