Začutila je, kako jo pod dlanjo peče njegova gola koža. Nemočno ujeti utripi njegovega srca so ji zanašali skeleč nemir v roko, po laktu navzgor in od srca navzdol, in že je spoznala, ne s pametjo, marveč z živci, da ji srce bije enako ubijalsko kakor njemu, potem jo je tuj, neznanski, grozljiv srh oblil in stresel do najglobljega bistva, kakor bi hud potresni sunek hišo zamajal od vrha do tal. Ne da bi se zavedala, kaj počne, ne da bi bila sploh vedela, kje je in kaj se dogaja z njo, je gledala, kako se njena dlan počasi spušča z Ivanovih prsi; kakor da jo vodi neustavljiva sila, se je boječe, skrivoma prikopala Ivanu na hrbet in tam obstala mlada, čvrsta, kot da je to edini kraj zanjo, kot da je po dolgi in bridki poti naposled našla domov.