Ko jo slišim, kako si trudoma, pretrgano sopeč na hrbtu odpenja modrc, me prepljusne velika nežnost do nje; vem, kako mora zvijati roke, da se ji to posreči, in nehote ugibam, ali bom nekoč pozneje tudi jaz tako. Vprašam se, ali ji je hudo, ker ni več tako mlada in lepa kot prej, pa zakaj se ne upre - kje piše, da se mora tako gnati dan za dnem, in niti enkrat se ne naspi?