Lase je nosila dolge in na koncih spodvite v en sam krožen, sijoč koder, ki ji je mehko senčil zmeraj nasmejani obraz, z jamico v levem in desnem licu. Kadar sem jo gledala, kako se nasmiha, žareča od nestrpne življenjske sle, s temi jamicami v licih, ki so njeni radoživosti dodajale poseben, nekam navihan odtenek, sem si rekla, da se najbrž noben moški, če je le kdaj natančno pogledal Tinko, ne more več zaljubiti v kakšno drugo.
»Naj še on malo poskusi, kako je, če te imajo pod komando,« je nadaljevala Tinka, ko se Mici na njene zadnje besede ni nič več oglasila.