Obrnjena je bila proti meni; bliskoma sem jo ošinila in potem sem se morala veš čas premagovati, da nisem kar naprej zijala v njen barvni ovitek. Naj sem pogledala kamorkoli, povsod se mi je risala pred oči samo slika s tega ovitka - do pasu razgaljena bujna črnka z velikimi zlatimi uhani je na boku, ovitem s platneno krpo, spogledljivo držala pleteno košarico, polno rož. V njej je bila tako očitna, surova, vendar živa privlačnost, da me je spreletel srh na pol studa, na pol radovednosti.