Sedel je na stol, ob katerega je postavil škatlo, se zagledal v belino pražnja in mislil na Lucijo. Ni si pa mogel misliti, da je bila Lucija sobico pripravila tedaj, pred tisto potjo, na kateri jo je ustavil oče...
Ko so zadnji, ki so prišli kropit in čuvat k mrličema, odšli, so se domači zbrali pri mrtvaškem odru in dolgo molili.