Zakaj vse to je delež zaznamovanega!« Silvester je zaprl oči, da bi ne videl žugajočega prsta z vrha zvonika, glava mu je klonila na prsi. Čedalje tišje šepetanje, pretrgan in nerazumljiv samogovor mu je zamrl na ustnicah, polnočna tihota je zakraljevala pod mirnimi zvezdami. Samo na travnikih so murni veselo zaškripali novo pesem.