Nad Aleno je zvenel stavek Brestov, izgovorjen v jasni noči, ko jo je prvič tako iskreno stisnil za roke: »Jaz sem prepričan, da se vi ne boste dolgo nasičali s tem grenkim kruhom.« In sedaj je prišla ta sodba, kakor od daleč nekje, in Alena je strahoma zaslutila, da je daleč ta ura, kakor bi utonila v morje.