Ko je stopila v vežo, je zagledala čokatega moža: v škornjih je bil, izza bolhanc so mu mahale štrame, na rami je imel oprtan konjski komat, na glavi pa mogočno polhovko.
»Dober dan,« je pozdravila Minka z nežnim, a vendar krepkim glasom.
Mož sredi veže se je počasi okrenil in dvignil glavo, da je videl skoz naočnike, ki so mu zlezli na konec nosu.