Smrekar je jezno udaril po mizi in izpil v dušku kozarec črnine.
Alena je jecljaje skušala ugovarjati, pa je Brest previdno in posredovalno zvodil govor drugam, da je kočljivi prepir nehal. Zakaj Smrekar je obrvi tako namršil, da bi bil divjal in vsakega surovo razžalil, kdor bi mu ta večer ugovarjal.